Intervju meseca – Nina Malovrh

Nina Malovrh je nekdanja dijakinja, ki je svojo poklicno pot posvetila industrijskemu oblikovanju. Oblikovala je že za mnoga priznana podjetja, na Stanislavovanju pa se nam je predstavila tudi s čisto svojim projektom – privlačno skledico OM NOM, ki posnema obliko in velikost želodca in nam tako pomaga oceniti, koliko hrane bo ravno dovolj.

Katera generacija si, kdo je bil tvoj razrednik in kateri jezik si se učil?
Sem iz davne 2. generacije, najboljša razredničarka ever je bila prof. Jana Selan. Poleg angleščine in kakopak latinščine sem se učila še nemščino.

Zakaj si se vpisal na ŠKG?
V tistem letu, ko sem izbirala srednjo šolo, se je v Škofovih zavodih ravno začelo na polno dogajati, veliko se je govorilo o “tisti ta novi gimnaziji, ki bo malo drugačna od običajnih”. Vse vpletene je prevevalo veliko navdušenje ter polno dobre energije – in pri takih fajn projektih preprosto maram biti zraven.

Najljubši spomin iz otroštva?
Zanimivo, kako kot mulci veliko bolj pogosto kot odrasli zapademo v stanje “flowa” – ko se lahko popolnoma zatopimo v določeno dejavnost, ki je ravno prav zahtevna, da od nas zahteva povečano zbranost in zvrhano mero spretnosti. Jaz sem popolnoma pozabila na vse ostalo, kadar sem na mizo dobila kilogram (ali 5) gline, iz katere sem lahko ustvarjala uporabne predmete …

Kakšne sanje si imel kot otrok?
(navezano na prejšnji odgovor) … zgleda sem že davno nazaj želela postati industrijska oblikovalka. Ustvarjati predmete, ki ljudem v vsakdan prinašajo rešitve in kanček dobre volje.
Tako sem denimo že v vrtcu naredila samopostrežni avtomat za bonbone 🙂

Najljubši spomin ali anekdota iz srednješolskih dni?
Zagotovo vse, kar se je dogajalo na ekskurziji na Dansko v 3. letniku … predvsem pa trenutek, ko smo na avtobusu ugotovili, da smo na avtocestnem postajališču nekje v Nemčiji pozabili sošolko Tino. Pozor – v časih, ko ni bilo mobitelov. In to vsaj kaki 2 uri po postanku na dotičnem postajališču. In verjetno niti ne bi opazili do prihoda na Dansko, če ne bi prej potrebovali 4. igralca za tarok. Da je bila groza popolna, nam je bilo ves čas jasno, da je Tina ravno prav “gajstna”, da bi šla do cilja štopat (ja, tudi to se je počelo v prejšnjem stoletju). Seveda se je vse srečno končalo, punca pa še danes verjetno ne upa na stranišče, če obstaja možnost, da avtobus odpelje brez nje.

S čim se v življenju trenutno ukvarjaš?
Po izobrazbi sem industrijska oblikovalka, ki najbolj uživa, ko običajnim predmetom riše neobičajne zgodbe in upa na srečne konce. V svoji karieri sem med drugim sodelovala tudi z aktualnim ameriškim predsednikom, kar pa me ni odvrnilo od iskanja rešitev “po zdravi pameti”. Z zrnom soli se lotevam oblikovanja blagovnih znamk in izdelkov široke potrošnje. Pogumnim idejam pomagam, da ugledajo luč sveta in zadovoljne kupce, za kar sem med drugim prejela priznanja Bienala industrijskega oblikovanja ter Društva oblikovalcev Slovenije, pred kratkim pa tudi priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Slovenije.

Na kateri svoj dosežek si najbolj ponosen?
Verjamem v preproste rešitve, ki v vsakdan prinašajo več veselja, zato sem ustvarila “no bullshit” rešitev za vse, ki radi dobro jemo in ne verjamemo v diete – skledo OM NOM, ki je velika ravno toliko, kot naš poln, a neraztegnjen želodec … celotno zgodbo in koncept je predstavljen na www.omnom.eu , ponosna pa sem, da na stotine ljudi po celem svetu ne šteje več kalorij, ko si privošči svoje najljubše špagete 🙂

Za kaj v življenju si najbolj hvaležen?
Zagotovo za priložnosti, ki mi pridejo “na pot”. Predvsem pa za ljudi, ob katerih in s katerimi se lahko nenehno učim in rastem. In fino je vedeti, da je življenje lažje in lepše, če se v vsak svoj projekt vsaj malo zateskaš.

Če bi lahko na večerjo povabil enega človeka, ki te navdihuje – kdo bi to bil?
Ta hip me precej zanima, kaj se plete po glavi “dežurnemu” ciniku Mihi Šaleharju … pa še svetovati bi mi znal, katero kolo kupiti za downhill traile.