Intervju meseca – Zala Tomašič

Pot jo je po zaključku gimnazije vodila v ZDA, kjer je na Grinnell College lani zaključila študij političnih ved in ekonomije. Tja se bo kmalu spet vrnila, trenutno pa se mudi v Bruslju. Kaj Zala Tomašič tam počne in o čem je sanjala v otroštvu, si preberite v spodnjem intervjuju.

Katera generacija si, kdo je bil tvoj razrednik in kateri jezik si se učila?
Sem 18. generacija, Škofijsko klasično gimnazijo sem obiskovala med letoma 2010 in 2014. Moja razredničarka je bila Maja Gril Juvan, učila pa sem se francoščino.

Zakaj si se vpisala na ŠKG?
Razlog za vpis je bila kombinacija več stvari, zato je težko izpostaviti le enega. Všeč so mi bile ekskurzije, razredne učilnice zaradi katerih se ni bilo potrebno vsako uro seliti in, za razliko od ostalih gimnazij, le dve leti fizike. Šola pa je imela tudi dober ugled.

Najljubši spomin iz otroštva?
Ko sem uspela starše prepričati v nakup psa. Stara sem bila 9 let in kupili smo zlatega prinašalca z imenom Tori.

Kakšne sanje si imela kot otrok?
Postati predsednica Slovenije ali morska biologinja, ki bi raziskovala kite na obalah Londona (ja, moje znanje geografije je bilo v teh letih precej omejeno).

Najljubši spomin ali anekdota iz srednješolskih dni?
Všeč mi je bila ekskurzija v Pariz, zabavne so bile tudi duhovne obnove. Spomnim se, da smo na eni izmed njih igrali baseball s toaletnim papirjem in palico, ki smo jo našli.

S čim se v življenju trenutno ukvarjaš?
Trenutno končujem pripravništvo pri Wiflred Martens Centru za Evropske študije v Bruslju in se pripravljam na začetek nove, štiri mesečne, službe oziroma pripravništva na projektu Evropske komisije, prav tako v Bruslju. Če bo vse po sreči, se avgusta selim nazaj v ZDA.

Na kateri svoj dosežek si najbolj ponosna?
V kratkem bom izvedela, če sem prejeta na ‘graduate school’ v ZDA. To bi bil moj največji dosežek do sedaj, do katerega pa so me pripeljali vsi moji dosedanji uspehi.

Za kaj v življenju si najbolj hvaležna?
Najbolj sem hvaležna za podporo svoje družine in prijateljev.

Če bi lahko na večerjo povabil enega človeka, ki te navdihuje – kdo bi to bil?
Leonardo Da Vinci.